Prve žrtve umetne inteligence v Sloveniji: "Zaprl sem s. p., ni več perspektive"

Raziskava, ki jo je izvedel McKinsey Global Institute, napoveduje, da bi do 2030 moralo vsaj 14 odstotkov vseh zaposlenih na svetu zamenjati svoj poklic – zaradi umetne inteligence, avtomatizacije, digitalizacije in robotizacije.

Eden izmed poklicev, ki je že močno na udaru, je poklic prevajalca. Najprej se je to začelo kazati v znižanju urnih postavk, torej v tem, koliko zaslužijo za opravljeno delo, kar kažejo tudi podatki tehnološkega svetovalnega podjetja Blomberry.

Manj časa, manjše plačilo

Govorili smo s prevajalcem iz osrednjeslovenske regije, ki je ta poklic opravljal skoraj 20 let. Ko je začel, je najpogosteje prevajal računalniške in mobilne vsebine, nato pa je deloval tudi na drugih področjih.

Tehnološki razvoj je sprva sprejel z odprtimi rokami, pripoveduje, saj je bila komunikacija med strankami tako hitrejša in lažja, iskanje informacij preprostejše, obenem pa je lahko delo opravljal na daljavo. A zaradi hitrega tehnološkega razvoja se je najprej pojavil časovni pritisk na prevajalce. "Vsi so želeli imeti vse narejeno takoj, če pa to ni bilo uresničljivo, so se obrnili na drugega (verjetno tudi cenejšega) izvajalca," opiše sogovornik, ki ni želel biti imenovan.

S pojavom umetne inteligence se je po besedah prevajalca, ki je zdaj zapustil poklic, stanje še bistveno poslabšalo. "Kar naenkrat nihče več ni potreboval prevoda, pač pa zgolj 'lekturo'. Besedilo so namreč prevedli z enim od številnih programov, ki delujejo na osnovi umetne inteligence, nato pa nam poslali 'prevod', če ga lahko samo malo pregledamo. Seveda za neprimerno manjše plačilo," je zmanjšanje urnih postavk, ki jih kažejo podatki, izpostavi tudi on.

A kot opozarja, ti prevodi nikoli niso bili tako dobri, da bi imel zaradi tega občutno manj dela, saj jih je bilo še vedno treba urediti in bistveno spremeniti. Tako ni težava le v tem, da so se prevajalci z razvojem strojnih prevodov soočili z bistveno večjim časovnim pritiskom in manjšim plačilom za opravljeno delo, temveč je padla tudi kakovost prevodov na trgu, še opozarja sogovornik.

"Verjamem, da prvotni namen ni bil slab, toda po mojem skromnem mnenju sta razvoj in implementacija umetne inteligence razvrednotila naš poklic, ki smo ga vestno opravljali v prepričanju, da podiramo jezikovne ovire in tako pomagamo združevati različne kulture," poudarja zdaj že nekdanji prevajalec, ki je želel ostati neimenovan.

Podobno izkušnjo nam je zaupal tudi prevajalec iz savinjske regije, ki se je s tem delom preživljal od leta 2010, ko je pridobil status samostojnega podjetnika. Sprva je prevajal pravna in tehnična besedila, v zadnjem času pa predvsem programsko opremo in spremljajočo dokumentacijo. "Imel sem tri redne naročnike in nekaj občasnih. Pri glavni stranki se je letos obseg dela občutno zmanjšal. Lahko bi še iskal nove naročnike, ampak sem izgubil zaupanje v perspektivnost poklica," pove. S. p. je zaprl avgusta.

"Umetna inteligenca nima presoje"

Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar že več kot dve desetletji uri mlade prevajalce in prevajalke, zato od blizu opazuje, kako umetna inteligenca spreminja ta poklic.

Z občutnim napredkom prevajalnikov so se na filozofski fakulteti začeli soočati po epidemiji koronavirusa. Na začetku uporabe umetne inteligence pri prevodih nekateri študenti še niso priznavali. "V zadnjih petih letih smo tako popolnoma spremenili način študija. Učimo jih tako prevajanja brez rabe umetne inteligence, s svinčnikom, papirjem, analizo besedil in razmišljanjem. Delamo pa tudi z umetno inteligenco, pri čemer skupaj ugotavljamo, kaj je ustrezno in kaj ne, pri čem je treba biti previden," pojasni Schlamberger Brezar.

Ena izmed težav prevajanja s pomočjo umetne inteligence je v tem, da ta deluje na modelu statistične metode, zato ima težave pri razločevanju sopomenk. "Te so lahko odvisne od konteksta, a statistična obdelava ne ponudi nujno ustrezne besede," pojasni sogovornica in ob tem navede primer.

Lani so v okviru študija prevajali tekst s pomočjo treh prevajalnikov - Deepl, Google Prevajalnik, ChatGPT. Šlo je za enostavno besedilo o dimnikih, ki so ga prevajalniki enkrat prevedli kot dimnik, spet drugič pa kot kamin, ker sta to v francoščini sopomenki. "Umetna inteligenca nima presoje. Je samo orodje, ki lahko zaživi v rokah nekoga, ki pozna svoj poklic," ob tem opozarja dekanja ljubljanske filozofske fakultete.

Na vprašanje, ali strah za prihodnost poklica študente odvrača od študija prevajalstva, Schlamberger Brezar odgovarja, da za zdaj ne. "Veliko prevajalcev še danes dobro dela in imajo dovolj dela, pri tem pa si res izdatno pomagajo z umetno inteligenco. Zaenkrat študente še imamo, potreba po prevajanju pa se širi na do zdaj morda nestandardne jezike, na primer azijske jezike in kulturo. Naš študij je namreč študij jezika in kulture," ob tem poudari.

Kognitivna lenoba in "prehitro je vse dovolj dobro"

Schlamberger Brezar priznava, da je iz generacije, ki je morda prestara, da bi se popolnoma prepustila umetni inteligenci. "Bližamo se šestdesetim – mi smo si že zgradili možgansko strukturo, s katero operiramo, imamo vzpostavljene odnose, kaj je prav, kaj je narobe, kaj je sprejemljivo in kaj nesprejemljivo. A umetne inteligence ne smemo zavračati, saj so mladi v njej domorodci. Treba jim je pomagati, da jo bodo uporabljali na ustrezen način, jih opozoriti na pasti," je poudarila pomen tega, da obstoja in napredka UI ne ignoriramo.

Čeprav sogovornica razume, da je treba delati z umetno inteligenco in pri tem predvsem usmerjati študente in študentke, jo pri mlajših generacijah skrbi kognitivna lenoba. "Najbrž nam ne pade na misel, da bi prali na roke, če pa imamo pralni stroj. Vendar se pojavlja strah, da bo premalo miselne telovadbe vplivalo na razvoj možganov mlajše generacije, da bodo znanje drugače strukturirali in da nekaterih delov možganov sploh ne bodo razvili, predvsem pa ne bodo pridobili dovolj znanja, da bi bili sposobni kritično uporabljati orodja UI in s katerim bodo sposobni presoditi, ali so prevodi ustrezni ali ne, in bo prehitro vse dovolj dobro," na še en velik izziv opozarja Schlamberger Brezar.

Za zdaj je umetna inteligenca zagotovo dovolj dobra za prevajanje tehničnih besedil in predvsem tistih besedil, ki jih sama ustvari. "Ne predstavljam pa si, da bi stroji prevajali poezijo, in to kvalitetno. Nas pa bo kognitivna lenoba mogoče pripeljala celo do tega, da bodo šund literaturo ali celo otroško literaturo prevajali z umetno inteligenco. To je še posebej občutljivo, saj so otroci subtilen naslovnik, ki ga je treba vzgajati z dobro literaturo," meni sogovornica.

Ob tem pa dodaja še: "Izbrati bo treba, kaj lahko namesto nas ustrezno opravi umetna inteligenca, česa pa ji že v osnovi ne smemo zaupati. /.../ Umetna inteligenca ne bo nikoli sprejela odgovornosti za to, kar napiše. Odgovornost lahko vedno sprejme le človek."

"Narava ljudi je, da bodo izbrali cenejšo možnost"

S tem, da so pri leposlovju dobri prevajalci še vedno nujni, se strinja tudi dr. Klemen Podjed, strokovnjak za rabo umetne inteligence, ki deluje na Inštitutu za produktivnost. "Umetna inteligenca dostikrat ni sposobna prenesti kulture, čustev in nians v tekstu," ob tem poudarja. Tako je prepričan, da bomo za (dobre) literarne prevode še dolgo potrebovali (dobre) prevajalce.

Tudi on izpostavlja, da je umetna inteligenca za tehnična besedila že "zelo oziroma dovolj dobra", ob tem pa dodaja, da je merilo tega, kaj je dovolj dobro, stranka, ki potrebuje prevod.

Podjed, ki se pri svojem delu dnevno ukvarja z umetno inteligenco oziroma jo trenira, priznava, da je ta realna grožnja prevajalcem. "Narava ljudi in poslovnega sveta je, da če nekaj lahko dobijo zastonj ali za bistveno manj denarja, bodo to možnost tudi izbrali."

Kljub temu situacija ni tako brezupna. "Seveda se pojavi bolečina, če nekdo ljubi svoj poklic, pa ga nadomesti stroj. Vendar lahko pričakujemo vedno večji trg za urejanje prevodov, tako da bodo ti kakovostni in ustrezni. Prevajalci imajo tako priložnost za še bolj poglobljeno specializacijo na posameznem področju, ki ga pokrivajo ali jim je blizu. Predvsem na mestih, kjer umetna inteligenca še ni sposobna razumeti kritičnih razlik, ki pa imajo lahko v primeru netočnih prevodov hude posledice," razmišlja sogovornik.

Prevajalci so ena prvih žrtev umetne inteligence

Prevajalci so po besedah Podjeda zagotovo ene prvih žrtev umetne inteligence, saj kljub možnosti specializacije za določeno področje nimajo toliko različnih možnosti v luči vse bolj sposobnih jezikovnih modelov.

Za konec pa tudi Podjed poudarja, da se bomo morali sami odločiti, kakšno družbo želimo. "Umetna inteligenca postaja tako sposobna, da bo v relativno kratkem času lahko nadomestila veliko število poklicev. Eden od scenarijev je tudi pot v distopijo. Odločiti se bo treba, ali bomo stremeli samo k hitrosti, k dobičku, ali bomo imeli družbo za ljudi."